Kaj ustvarjajo umetniki iz letošnjega izbora 30 pod 30

Izbranci prvega slovenskega Forbesovega izbora 30 pod 30 na področju (pop)kulture in umetnosti delujejo na področju glasbe – tako popularne kot klasične -, gledališča, filma in literature.

V izbor sta se uvrstila dva večkrat nagrajena klasična glasbenika in frontman ene najbolj priljubljenih slovenskih glasbenih skupin Joker Out. Izstopajo tudi trije igralci in igralke ter gledališka režiserka, medtem ko literarne ustvarjalce na lestvici zastopa 24-letna pisateljica in pesnica.

V krstni slovenski izbor so se sicer uvrstili mladi Slovenci iz štirih področij: podjetništva, znanosti in tehnologije, umetnosti in popkulture ter športa.

Patricija Avšič, violinistka, 17 let

Patricija Avšič je mlada nadarjena violinistka, ki že osvaja svetovne odre. Violino se je začela učiti pri petih letih pri očetu, profesorju violine. Tri leta pozneje je že prvič nastopila kot solistka s simfoničnim orkestrom. Do 12. leta je Patricija usvojila najzahtevnejši repertoar za violino in je bila pri tej starosti kot izredni talent sprejeta na Univerzo za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, v razred enega najboljših violinskih pedagogov na svetu prof. dr. Borisa Kuschnirja. Ta je o njej med drugim zapisal: “Odlikuje jo izjemna umetniška nadarjenost in vpliv na občinstvo. Njen repertoar vključuje dela, v katerih pokaže odlično muzikalnost in neverjetno tehniko.”

Leto za tem je bila sprejeta tudi na Zasebno univerzo za glasbo in umetnosti na Dunaju, tako da je od 13. leta študentka obeh. Na graški univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti ima status “vzhajajoče zvezde”.

Patricija Avšič je osvojila že več prvih nagrad na pomembnih mednarodnih tekmovanjih. Nastopila je tudi kot solistka s Slovensko filharmonijo, s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana, orkestri iz Nemčije, Češke, Slovaške, Madžarske in Dubrovniškim simfoničnim orkestrom. Koncertirala je z največjimi svetovnimi glasbeniki, kot sta Placido Domingo in Vadim Gluzman.

Izak Hudnik Zajec, violončelist, 28 let

Izak Hudnik Zajec se je violončelo začel učiti pri sedmih letih. Violončelo je študiral na Dunaju, v Ljubljani, na salzburškem Mozarteumu in na Züriški visoki šoli za umetnost. Že med študijem je igral v več orkestrih doma in po svetu, nato pa kot solist nastopal s Slovensko filharmonijo, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Zagrebškimi solisti, Württemberško filharmonijo Reutlingen, orkestrom ZHdK in drugimi. Leta 2024 je po uspešno opravljeni avdiciji kot prvi Slovenec postal stalni član Kraljevega orkestra Concertgebouw iz Amsterdama, ki spada med najboljše svetovne orkestre.

Izak Hudnik Zajec je aktiven tudi v komorni glasbi, kjer je član Slovenskega godalnega seksteta, klavirskega tria Ad Hoc in kvarteta violončel Cedéz. Kot izkušen komorni glasbenik je nastopil na različnih mednarodnih festivalih.

Od leta 2022 je vodilni organizator projekta “Glasba gre v svet”, ki skrbi za razvoj mladih glasbenikov in jim omogoča nastope z uveljavljenim mentorjem. 

Je tudi dvakratni prejemnik študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

Ana Karneža, igralka in pevka, 29 let

Ana Karneža je igralka in pevka, ki trenutno ustvarja v ZDA. Slovensko občinstvo je nase prvič opozorila pri 16 letih v oddaji Slovenija ima talent, kjer je zasedla drugo mesto. Sprva je igro in petje jemala le kot hobi. A je strast do umetnosti postajala vse močnejša, zato je na Newyorški univerzi v Abu Dabiju, kjer je najprej študirala računalništvo, zamenjala smer in diplomirala iz gledališča. Po diplomi je leta 2020 vpisala študij na prestižni šoli uprizoritvenih umetnosti The Juilliard School v New Yorku, smer drama, kjer je tudi že diplomirala.

Karneža je ena redkih Evropejk, ki so osvojile nagrado Lotte Lenya, in sicer leta 2024. Med 286 kandidati iz 25 držav in ZDA se je najprej uvrstila med 20 polfinalistov ter v finalu osvojila prvo nagrado. Gre za prestižno tekmovanje, ki ga prireja fundacija, poimenovana po slavnem nemško-ameriškem skladatelju Kurtu Weillu. Žirijo vrhunskih umetnikov je prepričala z nastopom, ki je segal od Offenbacha do Abbe. 

Novembra lani je v New Yorku premierno zaigrala v kratkem filmu Old Nail. Letos je odigrala manjšo vlogo v ameriški seriji Good American Family.

Bojan Cvjetićanin, frontman skupine Joker Out, 26 let

Bojan Cvjetićanin je pevec, pisec besedil in glasbe ene najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenih zasedb Joker Out. Ustvarjati je začel že v osnovni šoli s skupino No name in pozneje z Apokalipso. Nato je leta 2016 oblikoval pop rockerski Joker Out. Prelomno je bilo leto 2023, ko so Cvjetićanin in še štirje člani benda Slovenijo zastopali na Evroviziji s pesmijo Carpe Diem. Udeležba na tem glasbenem tekmovanju jim je odprla vrata do evropskega odra, na katerem so dosegli priljubljenost, kakršne ni uspelo pridobiti še nobeni slovenski pop rock skupini. Levji delež zaslug za to ima Cvjetićaninova karizma, tako na odru kot v drugih javnih nastopih. Joker Out prebijajo tudi meje jezika, saj z njimi pojejo v slovenščini od Milana do Osla.

Skupina Joker Out je doslej izvedla več kot 300 koncertov, okoli dve tretjini nastopov je bilo v tujini. Več koncertov doma in v tujini je bilo razprodanih, med njimi v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Dublinu, na Dunaju, v Helsinkih in na turneji po Združenem kraljestvu. Prodali so okoli 200.000 vstopnic. Joker Out so izdali tri studijske albume: Umazane misli, Demoni in Souvenir Pop in se upirajo vsiljeni družbeni atmosferi: “Igra sovraštva je za vas. Hvala lepa, ne računajte na nas.”

Živa Bizovičar, gledališka režiserka, 27 let

Živa Bizovičar je na AGRFT pred tremi leti diplomirala iz gledališke in radijske režije. Svoja zgodnja dela je razvijala v okviru študijskih produkcij, predstavljenih na različnih festivalih doma in v tujini. Deluje v institucionalnem in neodvisnem gledališču, kot mentorica je sodelovala z Mladim odrom AMO v Novi Gorici. Leta 2021 je režirala predstavo Jagababa po besedilu Daneta Zajca, za katero je prejela študentsko Prešernovo nagrado AGRFT. Leto pozneje je v okviru projekta Čakajoč Supermana v SNG Drama Ljubljana režirala predstavo Žene v testu, ki je prejela Šeligovo nagrado, Borštnikovo nagrado za celosten pristop k obdelavi gradiva ter nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev leta.

Pred dvema letoma je v SLG Celje ustvarila avtorski projekt Juriš po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha, za katero je prejela Borštnikovo nagrado za avtorski koncept in dramatizacijo. Leto pozneje je sodelovala tudi kot dramaturginja pri projektu Ubesedovanje Piera Paola Pasolinija, za katerega je kolektiv prejel nagrado Tantadruj za gledališki dosežek. Bizovičar je režirala še več predstav za različna gledališča, njeno delo je predstavljeno na domačih in mednarodnih festivalih. Njen avtorski projekt Boško in Admira je bil tako uvrščen na letošnji mednarodni festival Fast Forward v Dresdnu, namenjen predstavitvi projektov najvidnejših mladih evropskih režiserjev in režiserk.

Gaja Filač, igralka v Drami SNG Maribor, 27 let

Gaja Filač je že pri petnajstih letih posnela svoj prvi celovečerni mladinski film Rdeča raketa. Nekaj let pozneje je zaigrala v mladinski uspešnici Košarkar naj bo in leto za tem dobila priložnost za delo v tujini pri seriji BBC Love, Lies and Records, kjer je imela v prvi sezoni stalno stransko vlogo. Leta 2017 je začela študij dramske igre na AGRFT in v tretjem letniku akademije dobila Severjevo študentsko nagrado za vlogo Punce v študentski igri Roberto Zucco in svoj prvi gledališki projekt v Prešernovem gledališču Kranj – lepe vide lepo gorijo. Sledili so mnogi drugi projekti z različnimi gledališči.

Igrala je tudi v različnih serijah, javnost jo najbolj pozna po glavni ženski vlogi v dnevni seriji Skrito v raju.

Filač je prejemnica več nagrad. Med drugim je bila leta 2022 razglašena za najsvetlejšo zvezdo oriona, letos pa je dobila prestižno mednarodno nagrado za najboljšo mlado igralko na 70. festivalu Sterijino pozorje v Novem Sadu, in sicer za izjemno upodobitev lika Vere v Beograjskem triu.

Klemen Kovačič, igralec Slovenskega mladinskega gledališča, 27 let

Klemen Kovačič je pred tremi leti diplomiral iz dramske igre, v okviru magistrskega študija pa je uprizoril osemurno solo predstavo v trajanju Agmisterij, za katero je prejel več nagrad; poleg Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani tudi več nagrad na Tednu slovenske drame, bienalu Gibanica in Borštnikovem srečanju, Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije pa jo je izbralo za najboljšo uprizoritev leta.

Priznanja je žel že pred tem; leta 2020 je za vlogo Hamleta v študijski produkciji H genotipu Hamlet prejel Severjevo študentsko nagrado in študentsko Prešernovo nagrado AGRFT. Od leta 2023 je član igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča.

Kovačič je tudi eden od ustanovnih članov kolektiva Počemučka, s katerim je med drugim soustvaril predstavo Under construction, ki je na 52. Tednu slovenske drame prejela posebno nagrado žirije, na 12. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije pa nagrado za najboljšo predstavo zadnjih dveh sezon, za izvirno dramsko predlogo in avtorski koncept ter za igro in animacijo. Leta 2022 se je predstavil še s samostojnim avtorskim projektom Razmetana soba. Igral je v celovečernih filmih Zastoj, Nekoč v Posočju in sodeluje v filmu Tartuferije.

Selma Skenderović, pisateljica in pesnica, 24 let

Selma Skenderović je literarna ustvarjalka, ki v slovenski prostor vnaša pomembne perspektive o migracijah, večkulturnosti, jeziku in pripadnosti. Njeno delo ni omejeno na literarni izraz, temveč ga dosledno razume kot sredstvo za spodbujanje strpnosti. Rojena na Kosovu (bošnjaškim staršem po rodu iz Črne gore) in preseljena v Slovenijo pri devetih letih ustvarja v slovenščini. Njena literatura odpira prostor manj slišanemu glasu in nagovarja bralce k razumevanju kompleksnosti sodobne družbe. S sodelovanji pri projektih, kot so Odjuga, Medkulturno sobivanje, Forum Tomizza in Readers of Europe, deluje kot most med skupnostmi, spodbuja empatijo in krepi razpravo o vključujoči družbi.

Njena knjiga Zakaj molčiš, Hava? je prejela več nominacij, bila ponatisnjena in prevedena v več jezikov in je tudi vključena v evropski projekt Story Valley, ki mlade spodbuja k obravnavanju migracij. Skenderović je dobitnica več nagrad, med drugim je leta 2023 v Sarajevu prejela nagrado za najboljšo mlado avtorico. Leto pozneje je izšel njen roman In če vsi pozabijo. Je magistrska študentka slovenskega jezika in primerjalne književnosti, med drugim pa tudi predsednica Mladega PEN. Njena besedila so objavljena v številnih literarnih revijah in zbornikih. Od letos je tudi glavna urednica revije Mentor.